Kako fantje čustvujejo
Fantje čustva čutijo enako kot dekleta, a jih pogosteje izrazijo z dejanjem kot z besedami. Razlike
med posamezniki so večje od razlik med spoloma. Del razlike je naučen: fantje zgodaj slišijo »ne
jokaj« in »bodi močan«.
Pogosteje govorijo, da bi rešili problem, manj, da bi se povezali.
Prijateljstva gradijo skozi skupno dejavnost: »naredimo nekaj skupaj«.
Jeza pogosto skriva žalost ali strah.
»Ne vem« in »vseeno mi je« pogosto pomenita preobremenjenost s čustvi, za katera še nima
besed.
Življenjska sila, jeza in nasilje
Življenjska sila je energija, ki ga žene naprej: tek, borba, gradnja, tekmovanje.
Jeza je čustvo, odziv na nekaj, kar ga prizadene ali ovira.
Nasilje je dejanje, ki škoduje drugemu.
Sila ni problem. Problem je, ko nima izhoda ali ko se izrazi kot nasilje. Ko fant »pade iz sebe«, je v
reakciji in ne zazna cele situacije. Pogosto se spomni le odziva drugega, zato iskreno misli, da je
začel drugi.
Kaj pomaga:
Najprej umiri telo: varna razdalja, voda, zrak. Brez razlag.
Poimenuj, ne sprašuj: »Videti si bil zelo jezen« namesto »Zakaj si to naredil?«
Ne začni s »Kdo je začel?« Zgodbo sestavita skupaj, kot posnetek.
Pogovor sledi kasneje, ob dejavnosti, ne iz oči v oči.
MISEL
Pod jezo je skoraj vedno nekaj mehkejšega: strah, žalost ali občutek, da ni slišan.
Vsak fant ima svoj način, kako biti fant
Fant akcije: najprej reagira s telesom, besede pridejo pozneje.
Fant umika: v konfliktu se odmakne, doma pa do potankosti pove, kaj se je zgodilo, tudi svoj del.
Ne toži, predeluje. Poslušajte ga do konca.
Fant, ki ga hrup preobremeni: raje izbere mirnejšo igro, pogosto z deklicami. To ni šibkost,
ampak občutljivost.
Otrok, ki ves čas govori ali sprašuje »kaj bomo potem?«: pogosto išče stik in predvidljivost.
Pomaga ritem, ki ga vidi.
Oče, mama in sin
Fant ob očetovem »strožjem« pristopu gradi občutek, da zmore. Mame mu ga nehote vzamemo s
stavki, kot so »Pusti ga, saj tega še ne zmore«, »Zakaj ga siliš?«, »No, ne tako grobo«. Oče se takrat
umakne, ne zato, ker ga ne bi zanimalo, ampak ker izgubi prostor.
Naj oče stvari počne po svoje. Nesoglasja uskladita pozneje, brez otroka.
Fantje potrebujejo telesni stik: boksanje v ramo, rokoborba, divja igra. Ločite igro (oba se
smejita, »stop« velja) od nasilja.
Fant potrebuje moške vzornike: dedka, strica, trenerja, učitelja. Mami ni treba biti oče in mama
hkrati.
Če je bil oče agresiven, ne recite »da ne boš tak kot on«. Raje: »Očetovo vedenje ni bilo v redu.
Ti sam izbiraš, kaj narediš s svojo jezo.«
Od discipline do samodiscipline
Samodisciplina zraste iz discipline, ki jo otrok doživi kot oporo, ne kot kazen. Najbolje deluje topla
in hkrati odločna vzgoja. Stroga brez topline vodi v ubogljivost ali upor, popustljiva pa otroka pusti
brez opore.
Ritem in rutina: isti vrstni red dneva.
Malo pravil, a ta držijo.
Naravne posledice namesto kazni.
Mirna odločnost: »ne« brez kričanja in pridig.
Po konfliktu popravite odnos. Meja drži, odnos ostane.
Ko šola ne ustreza fantu
Fant, ki doma deluje v redu, je v šoli lahko »problem«. Šola nagrajuje mirno sedenje, mnogi fantje
pa se učijo z gibanjem in rokami. Fantje diagnozo ADHD dobijo pogosteje, tudi zaradi primerjave z
vrstniki. ADHD je kljub temu resnična motnja in marsikateri fant diagnozo potrebuje.
Po šoli najprej gibanje, šele nato naloge.
Z učiteljico se dogovorite za priložnosti za premik.
Šolska slika o sinu ni celotna slika.
Pri sumu na težavo naj oceno opravi strokovnjak, ne le šola.
Najstnik in zasloni
Najstnik se ločuje od staršev in ugotavlja, kdo je, zato nas odriva. Ne potrebuje nas manj, ampak
drugače. Zaslon mu ponudi občutek sposobnosti in pripadnosti brez truda, a mu vzame spanec,
gibanje in čas v živo. Algoritmi mu hitro ponudijo izkrivljeno sliko moškosti.
Ostanite v njegovem življenju, tudi ko vas odriva: obroki, vožnje, majhni rituali.
Bodite radovedni: »Pokaži mi, kaj igraš.«
Naprave čez noč niso v sobi, za mizo jih ni, tudi za odrasle ne.
Konec napovejte vnaprej in se ne pogajajte v trenutku jeze.
Ponudite resnični svet, v katerem je sposoben: šport, delo z rokami, odgovornost.
Če opusti vse, kar ga je veselilo, slabo spi in se zapira vase, poiščite pomoč.
Kaj fante krepi
Dejavnosti, v katerih se počuti sposobnega, ima jasno vlogo in vidi rezultat: šport s pravili, delo z
rokami, opravila z odraslim moškim, narava, mentor. Najmočnejše sporočilo je tisto, kar starši
počnemo sami. In dovolite mu, da je v nečem povprečen in to počne iz veselja.
MISEL
Otrok je enkraten, ni pa mu treba biti izjemen, da je vreden.



